Zgodovina JUDA
Judo izvira iz Japonske in je nastal kot mešanica tehnik drugih borilnih veščin, ki so jih uporabljali samuraji in fevdalni bojevniki več sto let. Čeprav judo izvira iz borilnih, vojaških veščin, katerih namen je bil ubiti, poškodovati ali onemogočiti nasprotnika na bojnem polju, se ta danes močno razlikuje od izvirnih veščin, katere tehnike vsebuje še dandanes.
Tehnike juda so danes prilagojene tako, da tisti, ki se z judom ukvarja, lahko vadi varno in brez nevarnosti, da bi poškodoval svojega nasprotnika. Judo za razliko od karateja ne vsebuje brc in udarcev s stopalom ali kolenom. Za razliko od aikida ne uporablja vzvodov za metanje nasprotnika na tla. Za razliko od kenda ne uporablja orožja.
Namesto tega judo temelji na sposobnosti posameznika, ki s prijemom nasprotnika za kimono ruši nasprotniku ravnotežje, uporablja izključno fizično silo in izvaja tehnike, da bi obvladal nasprotnika. Zaradi tega je judo preprost in bazičen šport.
Izraz judo vsebuje dve japonski besedi. Ju pomeni biti nežen, uglajen, do pa pomeni pot. Judo torej pomeni nežno (mehko), torej uglajeno pot. (iz knjige JUDO)